S sodobnimi ortodontskimi aparati
in primernim načinom ortodontskega zdravljenja
lahko do lepega, zdravega in naravnega nasmeha
pomagamo prav vsakomur.

ZA NARAVEN NASMEH

Ukmarjeva ulica 2
Ljubljana - Rudnik

info@ortodont.info
Pišite nam

+386 (0)1 600 82 60
+386 (0)51 313 000

Video predstavitev
Kliknite za ogled videa

Ortodontski aparati že dolgo niso namenjeni samo
otrokom in mladostnikom, ampak se za ortodontsko
zdravljenje odloča tudi vse več odraslih.

NIKOLI NI PREPOZNO,
DA SE ODLOČITE ZA
ORTODONTSKO ZDRAVLJENJE

Živimo v času, ko sta estetika in osebna urejenost
pomembna dejavnika v življenju. Tudi zdravje je
dobrina, ki ji namenjamo vse več pozornosti.

PRIVLAČEN NASMEH JE
PREDNOST VSAKOGAR,
TAKO V POSLOVNEM KOT
TUDI V ZASEBNEM ŽIVLJENJU

S sodobnimi ortodontskimi aparati
in primernim načinom ortodontskega
zdravljenja lahko do lepega,
zdravega in naravnega nasmeha
pomagamo prav vsakomur.

ZA NARAVEN NASMEH

Ortodontski aparati že dolgo niso
namenjeni samo otrokom in mladostnikom,
ampak se za ortodontsko zdravljenje
odloča tudi vse več odraslih.

NIKOLI NI PREPOZNO
ZA ORTODONTSKO
ZDRAVLJENJE

Živimo v času, ko sta estetika in osebna
urejenost pomembna dejavnika
v življenju. Tudi zdravje je dobrina,
ki ji namenjamo vse več pozornosti.

PRIVLAČEN NASMEH JE
PREDNOST VSAKOGAR

ORTODONTIJA

Kako preprečiti in zdraviti nepravilni položaj zob in čeljustnic.

KDO JE ORTODONT?

Ortodont je zobozdravnik s specializacijo iz čeljustne in zobne ortopedije.

ORTODONTSKO ZDRAVLJENJE

Predstavitev poteka zdravljenja od prvega pregleda do zaključka.

PRIMERI ZDRAVLJENJ

Slikovni pregled primerov zdravljenj s prikazom pred in po zaključenem zdravljenju.

PREDSTAVITEV EKIPE

Smo ambulanta z več kot 25 letnimi izkušnjami na področju čeljustne in zobne ortopedije in več kot 8000 uspešno zaključenimi primeri ortodontskega zdravljenja.

Naša dobro uigrana in strokovno usposobljena ekipa za diagnostiko, načrtovanje in izvedbo ortodontskega zdravljenja uporablja najsodobnejšo digitalno opremo.

Prisluhnili bomo vašim željam in za vas izbrali najustreznejši način zdravljenja v širokem naboru različnih ortodontskih aparatov.

LEON HERMAN, dr. dent. med.

Spec. čeljustne in zobne ortopedije

STANKA HERMAN, dr. dent. med.

Spec. čeljustne in zobne ortopedije

ALJA PLANKL, dr. dent. med.

Zobozdravnica

MATEJA URBANČ

Dipl. ustna higieničarka

POLONA JERAJ

Dipl. ustna higieničarka

ANA SEŠEK

Ustna higieničarka

ERIKA SOJER

Dipl. laboratorijska zobna protetičarka

ANDREJA JESENOVEC

Zobna asistentka

ANJA ROBEK

Zobna asistentka

NIKA RIGLER

Zobna asistentka

NAŠE STORITVE

Ortodontsko zdravljenje

Invisalign nevidne opornice

Zobozdravstvo in ustna higiena

Dodatne storitve

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

DELOVNI ČAS ORDINACIJE

Najprimernejša starost za začetek ortodontskega zdravljenja je za različne vrste nepravilnosti različna. Nekatere nepravilnosti je priporočljivo zdraviti že v obdobju mlečnega zobovja, nekatere pa lahko povsem uspešno zdravimo tudi v obdobju po izrasti kompletnega stalnega zobovja. Pacienti z nepravilnostmi, ki zahtevajo zgodnje zdravljenje, oziroma njihovi starši, se morajo zavedati, da bo zdravljenje najverjetneje potekalo v dveh fazah. Po odpravi nepravilnosti v mlečnem ali menjalnem zobovju bo v mnogih primerih sledilo še zdravljenje v stalnem zobovju.
S sodobnim tehnikami ortodontskega zdravljenja je večino ortodontskih nepravilnosti mogoče uspešno zdraviti tudi v odraslem obdobju, celo v pozni starosti. Lahko rečemo, da lahko zobe v ustih premikamo vse življenje, vendar le pod pogojem, da so le ti zdravi in da jih obdajajo tudi zdrava obzobna tkiva.

  1. zdravi (sanirani) zobje  in zdrava obzobna tkiva;
  2. brezhibna ustna higiena;
  3. pacient, ki je pripravljen in sposoben dosledno izpolnjevati navodila ortodonta.

    1. Vsi zobje (mlečni in stalni) morajo biti pred začetkom ortodontskega zdravljenja zdravi oziroma sanirani (zaplombirani), zobje, ki se jih ne da pozdraviti, morajo biti odstranjeni. Prav tako morajo biti zdrava tudi vsa obzobna tkiva.

    2. Pacient mora biti pred začetkom ortodontskega zdravljenja sposoben vzdrževati brezhibno ustno higieno, saj je to ob nameščenem zobnem aparatu še zahtevnejše, je pa nujno potrebno. Ob pomanjkljivi ustni higieni ortodontski aparat zobovju in obzobnim tkivom škoduje!

    3. Zelo pomembna in potrebna je motivacija za ortodontsko zdravljenje. To je namreč lahko uspešno le, če pacient pri samem zdravljenju sodeluje.

Ko se pacient odloči za ortodontsko zdravljenje, to potrdi s svojim podpisom. S tem sprejme nase tudi svoj del odgovornosti pri samem zdravljenju. Ta se odraža predvsem v izpolnjevanju dolžnosti, kar je predpogoj za uspešen rezultat zdravljenja. Te  dolžnosti so:

  1. Vzdrževanje brezhibne ustne higiene.
  2. Dosledno upoštevanje navodil ortodonta.
  3. Redno prihajanje na kontrolne preglede.

Ko ortodont ugotovi, da pacient izpolnjuje vse prej naštete pogoje, mora zbrati začetno dokumentacijo, ki je potrebna za obširno analizo pacientovega stanja, na podlagi katere lahko strokovno načrtuje in vodi celotno ortodontsko zdravljenje. Ta dokumentacija je sestavljena iz:

  • anamneze in natančnega kliničnega pregleda,
  • študijskega modela pacientovih zob,
  • rentgenskega posnetka vseh zob (ortopantomogramski posnetek),
  • po potrebi še lokalnih posnetkov posameznih zob, včasih tudi CBCT posnetkov,
  • stranskega telerentgenskega posnetka glave in
  • fotografij zob in obraza.

Na podlagi analize pacientove dokumentacije ortodont naredi načrt zdravljenja, ki ga predstavi pacientu (in njegovim staršem, če je pacient otrok). Ti se potem skupaj odločijo za zdravljenje, kar potrdijo s svojim podpisom, s katerim se hkrati obvežejo, da bodo izpolnjevali dolžnosti, ki sodijo k samemu zdravljenju.

Samo zdravljenje se, zlasti kadar gre za otroke, pogosto prične s tako imenovanimi mišično funkcijskimi vajami. To so vaje, ki pacientu pomagajo odpraviti razvade, kot so drža odprtih ust in nepravilna funkcija jezika, in s tem osvojiti pravilno funkcijo mišic obraza in ust. Mnogokrat lahko že samo z enostavnimi pripomočki in pravilno funkcijo mišic ust in obraza  vzpostavimo normalen potek rasti in razvoja zob in čeljusti. Kadar to ne zadošča,
nadaljujemo z aktivnim ortodontskim zdravljenjem z ortodontskim aparatom. Včasih zadošča zdravljenje v eni fazi, včasih je potrebno dvofazno zdravljenje.

Ko uspešno zaključimo aktivno fazo ortodontskega zdravljenja in so zobje pravilno postavljeni, lahko rečemo, da smo prišli na pol poti. Čaka nas še drugi del ortodontskega zdravljenja, ki ga imenujemo obdobje vzdrževanja ali retencije. To obdobje praviloma traja do pacientove končane rasti (kadar gre za ortodontsko zdravljenje otrok) oziroma do utrditve pridobljenega stanja. Pri odraslih pacientih največkrat govorimo o permanentni retenciji.

Ortodontski aparati so naprave, s katerimi premaknemo zobe iz nepravilnega v pravilen položaj. Delujejo tako, da na zobe in posledično na kost, ki zobe obkroža, izvajajo določeno silo, ki povzroči premik zoba. Delovanje sile namreč povzroči, da se na strani pritiska kost topi, na nasprotni strani pa se nalaga nova. Ta proces pa poteka le pod pogojem, če sila deluje dovolj dolgo časa. Ko sila preneha delovati, se procesi obrnejo in zob se začne vračati v svoj prvotni položaj.

Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti z absolutnimi številkami. Najpreprosteje bi odgovorili, da terapija traja toliko časa, dokler zobje in čeljusti niso v idealnem položaju. Koliko časa pa je potrebno za to, je odvisno od vrste dejavnikov: starosti pacienta, obsega nepravilnosti, vrste aparata, sodelovanja pacienta…

Če pride pacient k ortodontu pravočasno, je običajno lahko čas terapije krajši, predvsem pa je rezultat zdravljenja uspešnejši. Vedeti pa moramo, da skeletne nepravilnosti (nepravilen položaj zob in čeljusti, katerega vzrok je nepravilen skeletni položaj čeljusti) zahtevajo več časa, kot če gre samo za nepravilno postavljene zobe. Kadar gre za nepravilen rastni vzorec, terapija lahko traja tudi več let, vse dokler rast pacienta ni zaključena.

Lahko rečemo, da traja povprečna terapija s fiksnimi ortodontskimi aparati od enega do dveh let, včasih se zaključi prej, včasih pa traja tudi dlje.

Najkrajši odgovor bi bil: dokler so zobje v ustih! Do nedavnega je prevladovalo mišljenje, da zobe lahko ortodontsko premikamo samo, dokler otrok raste, to je nekako do 18. leta starosti. Vendar je to mnenje napačno. Zobe lahko premikamo vse življenje. S sodobnimi fiksnimi ortodontskimi aparati se je uporaba ortodontije pri odraslih močno povečala. Pri tem ne gre samo za boljši estetski izgled zob in s tem celotnega obraza, temveč nam pravilno uvrščeni zobje omogočijo boljšo funkcijo in lažje čiščenje, kar prispeva k boljšemu zdravju zob in obzobnih tkiv, vse skupaj pa vodi k daljšemu ohranjanju zob.

Ortodontsko zdravljenje uporabljamo tudi v smislu predprotetične priprave, ko želimo zobe postaviti v optimalen položaj za kasnejšo protetično rešitev in s tem doseči kvalitetnejši rezultat celotne pacientove oskrbe. Ne smemo pa pozabiti, da ne glede na to, kakšna je indikacija za ortodontsko zdravljenje, in ne glede na to, ali zdravimo otroka ali odraslega pacienta, morajo biti pred začetkom terapije nujno izpolnjeni nekateri pogoji. To so: zdrava zobna in obzobna tkiva, odlična ustna higiena in motiviranost pacienta.

Kot vsako zdravljenje ima tudi ortodontsko zdravljenje lahko škodljive učinke. Večini izmed njih se da z doslednim upoštevanjem navodil ortodonta izogniti. Na nekatere pa nimamo vpliva in so bolj ali manj posledica individualne reakcije tkiva na ortodontsko zdravljenje.

Neželene posledice ortodontskega zdravljenja so lahko:

  1. Demineralizacije sklenine, ki se kažejo kot bele lise in predstavljajo začetno obliko kariesa (zobne gnilobe), ki pa lahko napreduje. Te bele lise ne izginejo, ampak ostanejo na sklenini celo življenje. Do tega pojava pride zaradi pomanjkljive ustne higiene. Prisotnost ortodontskega aparata v ustih namreč ustvarja razmere, ki so ugodnejše za nastanek kariesa. Ortodontski aparati, zlasti velja to za fiksne aparate, imajo veliko retencijskih mest, kjer se nabirajo zobne obloge, ki so glavni vzrok nastanka kariesa. Samo z natančnim čiščenjem zob, ki ga vedno tako poudarjamo, lahko te obloge tudi resnično odstranimo in preprečimo nastanek omenjenih posledic.
  2. Vnetje dlesni je prav tako posledica prisotnosti zobnih oblog. Vneta dlesen je nabrekla, rdeče barve in na dotik krvavi, lahko je tudi boleča. Ob vzpostavitvi natančnega in rednega čiščenja se povrne v zdravo stanje v nekaj tednih. V nasprotnem primeru lahko vnetje dlesni tako napreduje, da je potrebno parodontalno kirurško zdravljenje.
  3. Vnetje zobne pulpe (zobnega živca) je redek stranski pojav ortodontskega zdravljenja, ki pa je praviloma prehodnega značaja. V izjemnih primerih v literaturi opisujejo tudi odmrtje zobne pulpe. Vedno pa se na začetku ortodontskega zdravljenja srečujemo z bolečino in prehodno občutljivostjo zob, ki pa je normalen spremljajoč pojav in v nekaj dneh mine.
  4. Resorpcija zobnih korenin (del zobne korenine se “stopi”) je prav tako zelo redek pojav, ki lahko spremlja ortodontsko zdravljenje. Včasih je veljalo mnenje, da do resorpcije pride zaradi uporabe prevelikih sil, s katerimi delujemo na zobe. Danes, ko imamo na voljo sodobne ortodontske materiale (fiksne ortodontske aparate), s katerimi imamo zagotovljeno uporabo optimalnih ortodontskih sil, znanstveniki ugotavljajo, da je resorpcija posledica individualne reakcije tkiva in nagnjenja posameznika k temu pojavu. Zato smo v njegovem preprečevanju bolj ali manj nemočni.
  5. Recesija (umik) dlesni se lahko zgodi kot posledica labialnega ali bukalnega nagibanja zob ob njihovem uvrščanju v zobno vrsto. Mnogokrat se pojavi tudi kot posledica neustreznega čiščenja. Največkrat pa gre za skupek določenih okoliščin. V veliki meri se da ta pojav predvideti in ga tako preprečiti, kadar pa vendarle nastane, ga je mogoče s primernimi ukrepi omiliti ali celo povsem sanirati.
  • PONEDELJEK
    9.30 - 19.00
  • TOREK
    9.30 - 19.00
  • SREDA
    7.00 - 15.00
  • ČETRTEK
    7.00 - 15.00
  • PETEK
    7.00 - 12.00
  • SOBOTA
    ZAPRTO
  • NEDELJA
    ZAPRTO
  • PRAZNIKI
    ZAPRTO

GALERIJA ORDINACIJE

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Najprimernejša starost za začetek ortodontskega zdravljenja je za različne vrste nepravilnosti različna. Nekatere nepravilnosti je priporočljivo zdraviti že v obdobju mlečnega zobovja, nekatere pa lahko povsem uspešno zdravimo tudi v obdobju po izrasti kompletnega stalnega zobovja. Pacienti z nepravilnostmi, ki zahtevajo zgodnje zdravljenje, oziroma njihovi starši, se morajo zavedati, da bo zdravljenje najverjetneje potekalo v dveh fazah. Po odpravi nepravilnosti v mlečnem ali menjalnem zobovju bo v mnogih primerih sledilo še zdravljenje v stalnem zobovju.

S sodobnim tehnikami ortodontskega zdravljenja je večino ortodontskih nepravilnosti mogoče uspešno zdraviti tudi v odraslem obdobju, celo v pozni starosti. Lahko rečemo, da lahko zobe v ustih premikamo vse življenje, vendar le pod pogojem, da so le ti zdravi in da jih obdajajo tudi zdrava obzobna tkiva.

  1. zdravi (sanirani) zobje in zdrava obzobna tkiva;
  2. brezhibna ustna higiena;
  3. pacient, ki je pripravljen in sposoben dosledno izpolnjevati navodila ortodonta.

1.) Vsi zobje (mlečni in stalni) morajo biti pred začetkom ortodontskega zdravljenja zdravi oziroma sanirani (zaplombirani), zobje, ki se jih ne da pozdraviti, morajo biti odstranjeni. Prav tako morajo biti zdrava tudi vsa obzobna tkiva.

2.) Pacient mora biti pred začetkom ortodontskega zdravljenja sposoben vzdrževati brezhibno ustno higieno, saj je to ob nameščenem zobnem aparatu še zahtevnejše, je pa nujno potrebno. Ob pomanjkljivi ustni higieni ortodontski aparat zobovju in obzobnim tkivom škoduje!

3.) Zelo pomembna in potrebna je motivacija za ortodontsko zdravljenje. To je namreč lahko uspešno le, če pacient pri samem zdravljenju sodeluje.

Ko se pacient odloči za ortodontsko zdravljenje, to potrdi s svojim podpisom. S tem sprejme nase tudi svoj del odgovornosti pri samem zdravljenju. Ta se odraža predvsem v izpolnjevanju dolžnosti, kar je predpogoj za uspešen rezultat zdravljenja. Te dolžnosti so:

  1. Vzdrževanje brezhibne ustne higiene.
  2. Dosledno upoštevanje navodil ortodonta.
  3. Redno prihajanje na kontrolne preglede.

Ko ortodont ugotovi, da pacient izpolnjuje vse prej naštete pogoje, mora zbrati začetno dokumentacijo, ki je potrebna za obširno analizo pacientovega stanja, na podlagi katere lahko strokovno načrtuje in vodi celotno ortodontsko zdravljenje. Ta dokumentacija je sestavljena iz:

  • anamneze in natančnega kliničnega pregleda,
  • študijskega modela pacientovih zob,
  • rentgenskega posnetka vseh zob (ortopantomogramski posnetek),
  • po potrebi še lokalnih posnetkov posameznih zob, včasih tudi CBCT posnetkov,
  • stranskega telerentgenskega posnetka glave in
  • fotografij zob in obraza.

Na podlagi analize pacientove dokumentacije ortodont naredi načrt zdravljenja, ki ga predstavi pacientu (in njegovim staršem, če je pacient otrok). Ti se potem skupaj odločijo za zdravljenje, kar potrdijo s svojim podpisom, s katerim se hkrati obvežejo, da bodo izpolnjevali dolžnosti, ki sodijo k samemu zdravljenju.

Samo zdravljenje se, zlasti kadar gre za otroke, pogosto prične s tako imenovanimi mišično funkcijskimi vajami. To so vaje, ki pacientu pomagajo odpraviti razvade, kot so drža odprtih ust in nepravilna funkcija jezika, in s tem osvojiti pravilno funkcijo mišic obraza in ust. Mnogokrat lahko že samo z enostavnimi pripomočki in pravilno funkcijo mišic ust in obraza vzpostavimo normalen potek rasti in razvoja zob in čeljusti. Kadar to ne zadošča, nadaljujemo z aktivnim ortodontskim zdravljenjem z ortodontskim aparatom. Včasih zadošča zdravljenje v eni fazi, včasih je potrebno dvofazno zdravljenje.

Ko uspešno zaključimo aktivno fazo ortodontskega zdravljenja in so zobje pravilno postavljeni, lahko rečemo, da smo prišli na pol poti. Čaka nas še drugi del ortodontskega zdravljenja, ki ga imenujemo obdobje vzdrževanja ali retencije. To obdobje praviloma traja do pacientove končane rasti (kadar gre za ortodontsko zdravljenje otrok) oziroma do utrditve pridobljenega stanja. Pri odraslih pacientih največkrat govorimo o permanentni retenciji.

Ortodontski aparati so naprave, s katerimi premaknemo zobe iz nepravilnega v pravilen položaj. Delujejo tako, da na zobe in posledično na kost, ki zobe obkroža, izvajajo določeno silo, ki povzroči premik zoba. Delovanje sile namreč povzroči, da se na strani pritiska kost topi, na nasprotni strani pa se nalaga nova. Ta proces pa poteka le pod pogojem, če sila deluje dovolj dolgo časa. Ko sila preneha delovati, se procesi obrnejo in zob se začne vračati v svoj prvotni položaj.

Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti z absolutnimi številkami. Najpreprosteje bi odgovorili, da terapija traja toliko časa, dokler zobje in čeljusti niso v idealnem položaju. Koliko časa pa je potrebno za to, je odvisno od vrste dejavnikov: starosti pacienta, obsega nepravilnosti, vrste aparata, sodelovanja pacienta…

Če pride pacient k ortodontu pravočasno, je običajno lahko čas terapije krajši, predvsem pa je rezultat zdravljenja uspešnejši. Vedeti pa moramo, da skeletne nepravilnosti (nepravilen položaj zob in čeljusti, katerega vzrok je nepravilen skeletni položaj čeljusti) zahtevajo več časa, kot če gre samo za nepravilno postavljene zobe. Kadar gre za nepravilen rastni vzorec, terapija lahko traja tudi več let, vse dokler rast pacienta ni zaključena.

Lahko rečemo, da traja povprečna terapija s fiksnimi ortodontskimi aparati od enega do dveh let, včasih se zaključi prej, včasih pa traja tudi dlje.

Najkrajši odgovor bi bil: dokler so zobje v ustih! Do nedavnega je prevladovalo mišljenje, da zobe lahko ortodontsko premikamo samo, dokler otrok raste, to je nekako do 18. leta starosti. Vendar je to mnenje napačno. Zobe lahko premikamo vse življenje. S sodobnimi fiksnimi ortodontskimi aparati se je uporaba ortodontije pri odraslih močno povečala. Pri tem ne gre samo za boljši estetski izgled zob in s tem celotnega obraza, temveč nam pravilno uvrščeni zobje omogočijo boljšo funkcijo in lažje čiščenje, kar prispeva k boljšemu zdravju zob in obzobnih tkiv, vse skupaj pa vodi k daljšemu ohranjanju zob.

Kot vsako zdravljenje ima tudi ortodontsko zdravljenje lahko škodljive učinke. Večini izmed njih se da z doslednim upoštevanjem navodil ortodonta izogniti. Na nekatere pa nimamo vpliva in so bolj ali manj posledica individualne reakcije tkiva na ortodontsko zdravljenje.

Neželene posledice ortodontskega zdravljenja so lahko:

  1. Demineralizacije sklenine, ki se kažejo kot bele lise in predstavljajo začetno obliko kariesa (zobne gnilobe), ki pa lahko napreduje. Te bele lise ne izginejo, ampak ostanejo na sklenini celo življenje. Do tega pojava pride zaradi pomanjkljive ustne higiene. Prisotnost ortodontskega aparata v ustih namreč ustvarja razmere, ki so ugodnejše za nastanek kariesa. Ortodontski aparati, zlasti velja to za fiksne aparate, imajo veliko retencijskih mest, kjer se nabirajo zobne obloge, ki so glavni vzrok nastanka kariesa. Samo z natančnim čiščenjem zob, ki ga vedno tako poudarjamo, lahko te obloge tudi resnično odstranimo in preprečimo nastanek omenjenih posledic.
  2. Vnetje dlesni je prav tako posledica prisotnosti zobnih oblog. Vneta dlesen je nabrekla, rdeče barve in na dotik krvavi, lahko je tudi boleča. Ob vzpostavitvi natančnega in rednega čiščenja se povrne v zdravo stanje v nekaj tednih. V nasprotnem primeru lahko vnetje dlesni tako napreduje, da je potrebno parodontalno kirurško zdravljenje.
  3. Vnetje zobne pulpe (zobnega živca) je redek stranski pojav ortodontskega zdravljenja, ki pa je praviloma prehodnega značaja. V izjemnih primerih v literaturi opisujejo tudi odmrtje zobne pulpe. Vedno pa se na začetku ortodontskega zdravljenja srečujemo z bolečino in prehodno občutljivostjo zob, ki pa je normalen spremljajoč pojav in v nekaj dneh mine.
  4. Resorpcija zobnih korenin (del zobne korenine se “stopi”) je prav tako zelo redek pojav, ki lahko spremlja ortodontsko zdravljenje. Včasih je veljalo mnenje, da do resorpcije pride zaradi uporabe prevelikih sil, s katerimi delujemo na zobe. Danes, ko imamo na voljo sodobne ortodontske materiale (fiksne ortodontske aparate), s katerimi imamo zagotovljeno uporabo optimalnih ortodontskih sil, znanstveniki ugotavljajo, da je resorpcija posledica individualne reakcije tkiva in nagnjenja posameznika k temu pojavu. Zato smo v njegovem preprečevanju bolj ali manj nemočni.
  5. Recesija (umik) dlesni se lahko zgodi kot posledica labialnega ali bukalnega nagibanja zob ob njihovem uvrščanju v zobno vrsto. Mnogokrat se pojavi tudi kot posledica neustreznega čiščenja. Največkrat pa gre za skupek določenih okoliščin. V veliki meri se da ta pojav predvideti in ga tako preprečiti, kadar pa vendarle nastane, ga je mogoče s primernimi ukrepi omiliti ali celo povsem sanirati.

DELOVNI ČAS ORDINACIJE

  • PONEDELJEK
    9.30 - 19.00
  • TOREK
    9.30 - 19.00
  • SREDA
    7.00 - 15.00
  • ČETRTEK
    7.00 - 15.00
  • PETEK
    7.00 - 12.00
  • SOBOTA
    ZAPRTO
  • NEDELJA
    ZAPRTO
  • PRAZNIKI
    ZAPRTO

GALERIJA ORDINACIJE

STOPITE V STIK Z NAMI

Pokličite nas po telefonu, ali pa nam napišite kratko sporočilo ter nas po predhodnem dogovoru obiščite v naši ordinaciji na Ukmarjevi ulici 2 v Ljubljani na Rudniku. Po prvem pregledu se bomo osebno dogovorili o nadaljnjem poteku zdravljenja.

Ortodontija Herman, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana

  • Leon Herman, dr. dent. med

    specialist čeljustne in zobne ortopedije

  • Telefon: 01 600 82 60
  • GSM: 051 313 000
  • Stanka Herman, dr. dent. med

    specialist čeljustne in zobne ortopedije

  • Telefon: 01 600 82 62

© Copyright 2020 Ortodont Herman | Grafična zasnova: Studio Magenta | Izvedba: Futurion.