ZDRAVLJENJE

Zaradi različnih vzrokov se včasih razgali zobna korenina. Če tak predel zoba pogledamo pod veliko povečavo, vidimo drobne luknjice (dentinske tubule), ki vodijo do zobne pulpe (živega dela zoba). Kemični dražljaji (sladko, kislo …) in toplotni dražljaji (toplo, hladno) povečajo pretok tekočin v omenjenih tubulih, kar zaznamo kot skelenje. Danes lahko z različnimi tehnikami preobčutljivost zoba močno zmanjšamo ali celo popolnoma odstranimo.

Zelo globoke jamice in vdolbinice zob, predvsem stalnih kočnikov, zaščitimo z zalitjem. Zalitje izvajamo predvsem pri otrocih in mladostnikih z visokim tveganjem za nastanek kariesa.

Zobna zalivka nadomesti zaradi zobne gnilobe, obrabe ali poškodbe manjkajoče zobno tkivo. V primeru, ko je ohranjenega zobnega tkiva malo, se namesto zalivke priporoča izdelava inlaya, onlaya ali celo izdelava ustrezne zobne prevleke, ki v celoti prekrije zobni krn.

Za zdravljenje majhnih površinskih kariesov, popravilo majhnih defektov in nepravilnosti ter popravilo manjših estetskih nepravilnosti v obliki in barvi zob uporabljamo minimalno invazivne metode odstranjevanja kariesa s posebnimi svedri za minimalno invazivno preparacijo, zdravo zobno tkivo pa ostane nedotaknjeno. Obsežnejši karies, zlom zoba ali menjava večje plombe zahtevajo obsežnejšo preparacijo ter bolj zapletene tehnike izdelave plomb.

Kot material izbora uporabljamo visokokakovostne kompozite, ki jih odlikujeta vrhunska estetika in obrabna odpornost, ter so primerni tako za zalivke na sprednjih, kot tudi zadnjih zobeh. O uporabi anestezije pri izdelavi zalivk se odločamo individualno glede na mesto in obsežnost zalivke, zelo pomemben dejavnik pa sta tudi občutljivost in želja pacienta.

Pod sklenino in plastjo dentina se v zobu nahaja zobna pulpa. To je mehko tkivo, ki vsebuje krvne žile, živce in vezivno tkivo. Zobna pulpa poteka od zobne krone do konca korenin.

Pomembno vlogo igra med razvojem in rastjo zoba. Različni dejavniki lahko povzročijo prehodno ali nepovratno vnetje zobne pulpe, ki vodi v odmrtje zobne pulpe. Prizadet zob postane občutljiv na spremembo temperature in na pritisk ob ugrizu. Možno je tudi, da pride do otekanja tkiva v okolici zoba. Takšen zob nujno potrebuje endodontsko oskrbo.

Študije kažejo, da je endodontsko zdravljenje uspešno v 90 do 95% primerov. Kadar zdravljenje ni uspešno ali ni smiselno, ker je zob močno poškodovan in propadel, da bi bila zdravljenje in prognoza zelo vprašljiva, je zagotovo najboljša odločitev, da se oboleli zob odstrani in nadomesti z zobnim vsadkom ali eno od različic zobnega mostička.

Parodontalna bolezen je kronično vnetje obzobnih tkiv. Na zobeh se nabirajo mehke obloge v katerih se razmnožujejo bakterije, ki v primeru, da jih ne odstranimo, poškodujejo dlesen. Ta postane rdeča, otekla in zakrvavi na dotik. Imunski sistem poskuša omejiti vnetje, vendar z vnetnimi mediatorji povzroči propad tkiv. Pride do poškodb koreninskega cementa, pozobnice in čeljustne kosti, ki služijo sidrenju zob v čeljusti. Z napredovanjem bolezni pride do izgube zob, napredovala parodontalna bolezen pa vpliva tudi na splošno zdravstveno stanje celotnega organizma.

V lokalni anesteziji opravljamo vse manjše parodontološke posege (odstranitve zob, luščenje in glajenje zobnih korenin,…). V primeru zahtevnejših posegov pa vas napotimo k ustreznemu specialistu (specialistu oralne kirurgije ali specialistu za ustne bolezni in parodontologijo).