Vrste ortodontskih aparatov

Delitev ortodontskih aparatov:

V zadnjem času so zelo popularni tako imenovani nevidni zobni aparati. Gre za termoplastične folije, s katerimi lahko do določene mere premikamo zobe v želeni položaj. Sam princip delovanja ni nobena novost in jo ortodonti uporabljamo že desetletja, vendar pa je bil namenjen le manjšim premikom zob ob koncu ortodontskega zdravljenja v smislu doseganja idealne postavitve zob po snetju fiksnega ortodontskega aparata. Hkrati je taka folija ali »pozicioner« v nadaljevanju služila tudi kot retencijski aparat za vzdrževanje  doseženega stanja. Osnovna značilnost takega  »pozicionerja« je, da lahko z njim dosežemo le manjše premike zob. To bo razumljivo, če opišemo sam postopek izdelave takega aparata.

Na podlagi odtisa dobimo mavčni odlitek pacientovih zob. Ta mavčni model razrežemo in postavimo zobe v idealen položaj in na tem na novo postavljenem modelu zob izdelamo termoplastično folijo. To folijo nato pacientu namestimo na zobe in v nekaj tednih bo folija izvedla premik zob, ki smo ga umetno na mavčnem modelu izvedli v laboratoriju. Po napisanem je jasno, da spremenjen in na novo ustvarjen položaj zob na sme biti bistveno drugačen od obstoječega, saj v  primeru večjih sprememb v položaju zob folije ne bi mogli namestiti na zobe. Folija zaradi svojih mehanskih lastnosti dovoljuje le malenkostne spremembe.  Za malo občutnejše premike zob bi bilo potrebno postopek premikanja zob razdeliti na več faz, v kateri bi si vedno sledili odtis, razrez mavčnega modela, postavitev zob in izdelava folije, vse to korak po koraku iz neželenega položaja v želeni položaj zob. Vse to je bilo nekoč praktično zelo težko izvesti. Zato je ta metoda premikanja zob ostala rezervirana samo za manjše končne premike zob, saj drugačna uporaba niti ni bila smiselna. V zadnjem času pa je računalniška tehnologija tako napredovala, da lahko na podlagi tridimenzionalnega posnetka zobovja  z računalniškim programom simuliramo celoten potek ortodontskega zdravljenja in ga razdelimo na več zaporednih faz in za vsako fazo posebej izdelamo termoplastično folijo. Tako dobimo več folij, ki jih pacient nosi v točno določenem zaporedju in tako s postopnimi premiki zob pridemo do želenega rezultata. Ne gre torej za nobeno revolucijo v ortodontskem zdravljenju, kot bi zadevo nekateri radi predstavili v javnosti, ampak  je to princip premikanja zob, ki je ortodontom poznan že od nekdaj,  vendar pa mu je razvoj računalniške tehnologije dal neko novo razsežnost. Prvi so se na tržišču pojavili izdelki  pod tržnim imenom Invisalign, kar je zato postal  skoraj sinonim za omenjeno tehniko, vendar pa so se kmalu pojavili tudi vzporedni sistemi,  kot so npr.  Orthocaps in  In-line, za katere je vse značilen enak princip delovanja. Nujno je treba poudariti, da je tehnika resda enostavna in za pacienta zelo prijazna, vendar pa je njena uporabnost omejena le na korekcijo manjših ter manj zahtevnih nepravilnosti in je za reševanje kompleksnejših primerov bolj ali manj neuporabna.